Seznam regularnih izrazov

note

Celoten seznam podprtih metaznakov in skladnje najdete na spletni strani dokumentacije regularnih izrazov ICU (v angl.).


Izraz

Predstavitev/raba

Vsak znak

Dani znak, razen ko gre za metaznak regularnih izrazov. Seznam slednjih je prikazan v naslednji tabeli.

.

Vsak posamezen znak, razen preloma vrstice ali preloma odstavka. Primer: iskalni pogoj »kr.tek« najde tako "kratek" kot »krotek«.

^

Začetek odstavka ali celice. Posebni predmeti na začetku odstavka, kot so prazna polja ali kot na znake zasidrani okviri, so prezrti. Primer: »^Peter« najde besedo »Peter«, le če je to prva beseda v odstavku.

$

Konec odstavka ali celice. Prezre posebne predmete na koncu odstavka, kot so prazna polja ali na znak zasidrani okvirji. Primer: »Peter$« najde besedo »Peter«, če je to zadnja beseda v odstavku in ji ne sledi ločilo, npr. vejica ali pika.

$ se sam ujema s koncem odstavka. Na ta način je mogoče iskati in zamenjati prelome odstavkov.

*

Najde nič ali več pojavitev znaka oz. izraza pred »*« v regularnem izrazu. Primer: »Ab*c« najde »Ac«, »Abc«, »Abbc«, »Abbbc«, in tako naprej.

+

Najde enega ali več pojavitev znaka oz. izraza pred »+« v regularnem izrazu. Primer: »AX.+4« najde »AXx4«, vendar ne »AX4«.

Najdaljši možni niz v odstavku, ki se ujema s tem regularnim izrazom, je vedno najden. Če odstavek vsebuje niz »AX 4 AX4«, je označen celoten odlomek.

?

Najde nič ali eno pojavitev znaka oz. izraza pred »?« v regularnem izrazu. Primer: »fant?« najde »fant« in »fantje«, »x(ab|c)?y« najde »xy«, »xaby« in »xcy«.

\

Poseben znak, ki mu sledi, iskanje tolmači kot navaden znak in ne kot metaznak regularnega izraza (razen kombinacij »\n«, »\t«, »\b«, »\>« in »\<«). Primer: »drva\.« se ujema z »drva.«, ne pa tudi z »drvar« in »drvača«.

\n

Če ga vnesete v besedilno polje Najdi, najde prelom vrstice, vstavljen s kombinacijo tipk dvigalka+vnašalka v programu Writer oz. krmilka+vnašalka v celici preglednice programa Calc.

Če ga vnesete v besedilno polje Zamenjaj v programu Writer, vstavi prelom odstavka, ki ga lahko vnesete z vnašalko. Nima posebnega pomena v programu Calc, zato je tam obravnavan dobesedno.

Če želite v programu Writer prelome vrstic spremeniti v prelome odstavka, v polji Najdi in Zamenjaj vnesite \n in nato izvršite ukaz najdi in zamenjaj.

\t

Tabulatorski znak. Lahko ga uporabite tudi v polju Zamenjaj.

\b

Ujema se z mejo besede. Primer: »\bstol« najde »stolnica« in »stol«, ne pa tudi »prestol«, medtem ko »stol\b« najde »prestol« in »stol« ne pa tudi »stolnica«.

Upoštevajte, da ta oblika zamenjuje opuščeno (čeprav zaenkrat še vedno delujočo) obliko »\>« (ujemanje s koncem besede) in »\<« (ujemanje z začetkom besede).

^$

Najde prazen odstavek.

^.

Najde prvi znak v odstavku.

& ali $0

Doda niz, ki je bil najden z iskalnimi pogoji v polju Najdi, k izrazu v polju Zamenjaj, ko izvedete zamenjavo.

Primer: če v polje Najdi vnesete »avto« in v polje Zamenjaj »&mobil«, besedo »avto« nadomesti »avtomobil«.

V polje Zamenjaj lahko vnesete tudi »&« za spreminjanje Atributov ali Oblike niza, ki je bil najden z iskalnimi pogoji.

[...]

Vse posamične pojavitve znakov, ki so navedeni med oklepajema. Primer: »[abc123]« najde znake ‘a’, ‘b’, ’c’, ‘1’, ‘2’ in ‘3’. »[a-e]« najde enojne pojavitve znakov od a do vključno z e (obseg mora biti naveden tako, da je najprej zapisan znak z najnižjo kodo Unicode). »[a-eh-x]« najde vse posamične pojavitve znakov, ki so v obsegih od ‘a’ do ‘e’ in od ‘h’ do ‘x’.

[^...]

Vse posamične pojavitve znaka, vključno s tabulatorskim, preslednim in znakom za prelom vrstice, ki ni vključen v obsege znakov. Primer: »[^a-syz]« najde vse znake, ki niso v obsegu od ‘a’ do vključno s ‘s’ in niso znaki ‘y’ in ‘z’.

\uXXXX

\UXXXXXXXX

Predstavlja poseben znak na osnovi njegove štirimestne šestnajstiške kode Unicode (XXXX).

Predstavlja poseben znak na osnovi njegove osemmestne šestnajstiške kode Unicode (XXXXXXXX).

note

Za nekatere pisave simbolov je simbol (glif), ki ga vidite na zaslonu, morda soroden drugačni kodi Unicode od tiste, ki je zanj uporabljena v pisavi. Kode Unicode si lahko ogledate z ukazom Vstavi – Poseben znak ali z uporabo tipk za bližnjico pretvorbe Unicode.


\N{UNICODE-IME ZNAKA}

Poišče znak z ujemajočim imenom Unicode.

Nekatera posebna imena znakov Unicode so SPACE, NO-BREAK SPACE, SOFT HYPHEN, ACUTE ACCENT, CIRCUMFLEX ACCeNT in GRAVE ACCENT.

note

Med imeni znakov Unicode lahko iščete in si jih ogledate, če izberete Vstavi – Poseben znak.


|

Medponski operator, ki razmejuje alternativne možnosti. Najde izraz pred ali za »|«. Primer: »tisto|to« najde pojavitve »tisto« in »to«.

{N}

Sledilni ponovitveni operator, ki določa natanko število zahtevanih pojavitev (»N«) regularnega izraza, ki je naveden pred njim. Primer: »tre{2}« se ujema s »tree«.

{N,M}

Sledilni ponovitveni operator, ki določa zahtevani razpon (od najmanj »N« do največ »M«) pojavitev regularnega izraza, ki je naveden pred njim. Primer: »tre{1,2}« se ujema s »tre« in »tree«.

{N,}

Sledilni ponovitveni operator, ki določa zahtevani razpon (od najmanj »N« do nedoločene najvišje vrednosti) pojavitev regularnega izraza, ki je naveden pred njim (največje število ponovitev omejuje le velikost dokumenta). Primer: »tre{2,}« se ujema s »tree«, »treee« in »treeeee«.

(...)

Konstrukt združevanja, ki služi trem namenom.

  1. Zaobjame nabor alternativ ‘|’. Primer: regularni izraz »p(ol|la)n« se ujema tako s »poln« kot s »plan«.

  2. Združuje besede v kompleksnem izrazu, na katerem se bo operiralo s sledilnimi operatorji »*«, »+« in »?« skupaj s sledilnimi ponovitvenimi operatorji. Primer: regularni izraz »a(bc)?d« najde »ad« in »abcd«; regularni izraz »M(iss){2}ippi« pa najde »Mississippi«.

  3. Za sklic na ujemajoči podniz v oklepajih za poznejšo uporabo. V polju Najdi uporabite konstrukt »\N«, v polju Zamenjaj pa konstrukt »$N«, kjer je »N« števka. Sklic na prvi zadetek predstavlja »\1« v polju Najdi in »$1« v polju Zamenjaj, na drugi ujemajoči podniz »\2« oziroma »$2« itn.

Primer: regularnemu izrazu »(890)xy\1z\1« ustreza »890xy890z890«.

Z regularnim izrazom »(pripoved|gospod)\b« v polju Najdi in nadomestnim izrazom »$1oval« v polju Zamenjaj lahko zamenjate pojavitve besed »pripoved« in »gospod« z besedama »pripovedoval« in »gospodoval«. Opomba: parameter »\b« prepreči ujemanje z besedama »pripovedovalno« in »gospodovalno«.

[:alpha:]

Predstavlja znak abecede. Enega ali več znakov poiščete z [:alpha:].

\d

[:digit:]

Predstavlja desetiško števko. Eno ali več števk poiščete z [:digit:].

[:alnum:]

Predstavlja alfanumeričen znak ([:alpha:] in [:digit:]).

\s

[:space:]

Predstavlja navaden znak za presledek (vendar ne drugih vrst presledkov).

[:print:]

Predstavlja natisljiv znak.

[:cntrl:]

Predstavlja nenatisljiv znak.

[:lower:]

Predstavlja znak za male črke, če ste v Možnostih označili Razlikuj velike in male črke.

[:upper:]

Predstavlja znak za velike črke, če ste v Možnostih označili Razlikuj velike in male črke.


Regularne izraze je možno kombinirati v kompleksne in sofisticirane regularne izraze, kot je prikazano v sledečih primerih.

Primeri

Izraz

Pomen

^$

Prazen odstavek.

^ pomeni, da mora biti zadetek na začetku odstavka,

$ določa, da mora znaku za odstavek ali koncu celice slediti ujemajoči niz.

^.

Prvi znak v odstavku.

^ pomeni, da mora biti zadetek na začetku odstavka,

. določa poljuben posamezen znak.

e([:digit:])?

Najde sam »e« ali pa »e«, ki mu sledi ena števka.

e določa znak »e«,

[:digit:] določa poljubno desetiško števko,

? določa nič ali eno pojavitev [:digit:].

^([:digit:])$

Najde odstavek ali celice, ki vsebujejo natanko eno števko.

^ pomeni, da mora biti zadetek na začetku odstavka,

[:digit:]

$ določa, da mora znaku za odstavek ali koncu celice slediti ujemajoči niz.

^[:digit:]{3}$

Najde odstavek ali celico, ki vsebuje le števila s tremi števkami

^ pomeni, da mora biti zadetek na začetku odstavka,

[:digit:]

{3} določa, da se mora [:digit:] pojaviti trikrat,

$ določa, da mora znaku za odstavek ali koncu celice slediti ujemajoči niz.

\\bpre(mlev|verj)anje\\b

Najde besedi »premlevanje« in »preverjanje«, ne pa tudi besede »preverjanjem«.

\b na začetku določa, da se mora zadetek začeti na začetku besede,

pre določa znake »pre«,

( začne skupino,

mlev določa znake »mlev«,

| določa alternativo,

verj določa znake »verj«,

) zaključi skupino,

anje določa znake »anje«,

\b na koncu določa, da se mora zadetek zaključiti pri koncu besede.


Podprite nas!