SUMIF

Določa, katere vrednosti iz obsega celic ustrezajo določenemu pogoju, nato pa vrne vsoto teh vrednosti. Namesto tega lahko funkcija tudi ugotovi, katere vrednosti v enem obsegu celic ustrezajo pogoju, nato pa vrne vsoto istoležnih vrednosti v drugem obsegu celic.

note

SUMIF lahko uveljavi le en sam pogoj na obsegu. Uporabite funkcijo SUMIFS, če želite nastaviti več pogojev.


Skladnja

SUMIF(obseg; pogoj [; obseg_vsote])

Obseg je obseg, v katerem želimo uporabiti pogoj.

SUMIF podpira operatorja konkatenacije sklicev (~) le kot parameter obsega, pa še to le, če ni podan neobvezni parameter obseg_vsote.

Pogoj: pogoj je sklic na posamezno celico, število ali besedilo. Uporablja se za primerjavo z vsebino celic.

Sklic na prazno celico je tolmačen kot številska vrednost 0.

Ujemajoči izraz je lahko:

Iskanje podpira regularne izraze. Če so ti omogočeni, lahko vnesete npr. »vse.*«, da najdete prvo mesto, kjer se nahaja »vse«, in kateremu sledi karkoli. Če želite iskati besedilo, ki je tudi regularen izraz, morate pred vsak meta-znak regularnega izraza ali operator vnesi znak »\« ali pa besedilo zaobjeti v \Q...\E. Samodejno vrednotenje nadomestnih znakov ali regularnega izraza lahko vklopite in izklopite v – LibreOffice Calc – Izračuni.

warning

Če uporabljate funkcije, v katerih je vsaj eden argument iskalni pogoj, ki predstavlja regularni izraz, se bo niz pogojev najprej poskusil pretvoriti v števila. Primer: ».0« se pretvori v 0.0 itn. Če pretvorba uspe, iskanje ne bo vrnilo regularnega izraza, temveč število. Če preklopite na slovenske področne nastavitve, kjer decimalno ločilo ni pika, temveč vejica, pa pretvorba regularnega izraza deluje. Če želite vsiliti iskanje regularnega izraza namesto števila, uporabite izraz, ki ga ni mogoče pretvoriti v numeričnega, npr. ».[0]«, ».\0« ali »(?i).0«.


Obseg_vsote: neobvezno. Je obseg celic, iz katerega se seštevajo vrednosti. Če ta parameter ni naveden, se seštejejo vrednosti iz Obsega.

note

Ta funkcija je del standarda Open Document Format for Office Applications (OpenDocument) različice 1.2 (ISO/IEC 26300:2-2015).


Primeri

Oglejte si naslednjo tabelo

A

B

C

1

Ime izdelka

Sales

Revenue

2

sirotka

20

65

3

sir

35

85

4

sladoled

20

190

5

led

17

180

6

sirotka-kozja

ni

ni


warning

V vseh spodnjih primerih vsebujejo obsegi za izračun vrstico številka 6, vendar je prezrta, ker vsebuje besedilo.


Enostavna raba

=SUMIF(C2:C6,">=100")

Sešteje le tiste vrednosti iz obsega C2:C6, ki so večje ali enake 100. Vrne 370, saj celici C2:C3 ne ustrezata pogoju. Vrednosti iz obsega se seštevajo, ker ni podan parameter obseg_vsote.

=SUMIF(B2:B5,">=20",C2:C6)

Sešteje tiste vrednosti iz obsega B2:B6, katerih ustrezne vrednosti v obsegu A1:A5 so večje ali enake 20. Vrne 340, saj peta in šesta vrstica ne ustrezata pogoju.

Uporaba regularnih izrazov

=SUMIF(A2:A6,"sir",C2:C6)

Sešteje vrednosti iz obsega C2:C6 samo v primeru, ko se vrednosti v ustreznem obsegu A2:A6 natanko ujemajo z nizom črk »sir«. Vrne 85, ker vrstice A2 ter A4:A6 ne ustrezajo pogoju.

=SUMIF(A2:A6,"sir*";C2:C6)

Sešteje vrednosti v obsegu C2:C6 iz tistih vrstic, katerih vrednost v obsegu A2:A6 vsebuje zaporedje črk »sir«. Vrne 150, saj četrta in peta vrstica ne ustrezata pogoju.

=SUMIF(ProductName,"sir*",Revenue)

Imenovani obseg lahko podate kot parameter obsega ali podobsega. Primer: če so stolpci v zgornji tabeli poimenovani "ProductName", "Sales" in "Revenue", funkcija vrne 150. Ta funkcija bo delovala na opisan način le, če ste določili imena stolpcev v pogovornem oknu Določi imena.

Sklic na celico kot pogoj

Če želite enostavno spremeniti pogoj, ga lahko določite v ločeni celici in uporabite sklic na to celico v pogoju funkcije SUMIF. Primer:

=SUMIF(A2:A6,E2,C2:C6)

Če je E2 = sir, funkcija vrne 85, saj se povezava na celico zamenja z njeno vsebino.

Podprite nas!