Finančne funkcije – Tretji del
COUPDAYBS
Vrne število dni od prvega dne plačila obresti do datuma poravnave.
COUPDAYBS(poravnava; zapadlost; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 25.1.2001; datum zapadlosti je 15.11.2001. Obresti plačamo dvakrat na leto (frekvenca je 2). Če uporabimo dnevni izravnalni izračun obresti (osnova 3), koliko dni je to?
=COUPDAYBS("25.01.2001"; "15.11.2001"; 2; 3) vrne 71.
COUPDAYS
Vrne število dni v trenutnem obrestnem obdobju, v katerem nastopi datum poravnave.
COUPDAYS(poravnava; zapadlost; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 25.1.2001; datum zapadlosti je 15.11.2001. Obresti plačamo dvakrat na leto (frekvenca je 2). Če uporabimo dnevni izravnalni izračun obresti (osnova 3), koliko dni je v obrestnem obdobju, v katerem nastopi datum poravnave?
=COUPDAYS("25.01.2001"; "15.11.2001"; 2; 3) vrne 181.
COUPDAYSNC
Vrne število dni od datuma poravnave do naslednjega datuma obresti.
COUPDAYSNC(poravnava; zapadlost; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 25.1.2001; datum zapadlosti je 15.11.2001. Obresti plačamo dvakrat na leto (frekvenca je 2). Če uporabimo dnevni izravnalni izračun obresti (osnova 3), koliko dni preostane do naslednjega plačila obresti?
=COUPDAYSNC("25.01.2001"; "15.11.2001"; 2; 3) vrne 110.
COUPNCD
Vrne datum prvega datuma obresti po datumu poravnave. Rezultat je oblikovan kot datum.
COUPNCD(poravnava; zapadlost; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 25.1.2001; datum zapadlosti je 15.11.2001. Obresti plačamo dvakrat na leto (frekvenca je 2). Če uporabimo dnevno izravnalni izračun obresti (osnova 3), kdaj je naslednji datum obresti?
=COUPNCD("25.01.2001"; "15.11.2001"; 2; 3) vrne 15.05.01.
COUPNUM
Vrne število kuponov (plačil obresti) med datumom poravnave in datumom zapadlosti.
COUPNUM(poravnava; zapadlost; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 25.1.2001; datum zapadlosti je 15.11.2001. Obresti plačamo dvakrat na leto (frekvenca je 2). Če uporabimo dnevni izravnalni izračun obresti (osnova 3), koliko obrestnih dni je?
=COUPNUM("25.01.2001"; "15.11.2001"; 2; 3) vrne 2.
COUPPCD
Vrne datum obresti pred datumom poravnave. Rezultat je oblikovan kot datum.
COUPPCD(poravnava; zapadlost; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Vrednostni papir kupimo 25.1.2001; datum zapadlosti je 15.11.2001. Obresti plačamo dvakrat na leto (frekvenca je 2). Če uporabimo dnevni izravnalni izračun obresti (osnova 3), kakšen je bil datum obresti pred nakupom?
=COUPPCD("25.01.2001"; "15.11.2001"; 2; 3) vrne 15.11.00.
FV
Vrne prihodnjo vrednost naložbe, ki temelji na rednih plačilih po obdobjih, in konstantni obrestni meri (Prihodnja vrednost).
PV(mera; NPer; Pmt [ ; [ PV ] [ ; vrsta ] ])
Mera je periodična obrestna mera.
NPer je skupno število vseh obdobij (plačilno obdobje).
Pmt je redno plačilo po obdobjih.
PV (neobvezno) je (trenutna) gotovinska vrednost naložbe.
Vrsta (neobvezno) določa, ali plačilo zapade na začetku ali na koncu obdobja.
V funkcijah LibreOffice Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.
Kašna je vrednost na koncu naložbe, če je obrestna mera 4 % in plačilno obdobje dve leti, s plačilom po obdobjih 750 denarnih enot. Naložba je trenutno vredna 2.500 denarnih enot.
=FV(4%;2;750;2500) = -4234,00 denarnih enot. Vrednost na koncu naložbe je 4234,00 denarnih enot.
FVSCHEDULE
Izračuna akumulacijsko vrednost začetne glavnice za niz sestavljenih obrestnih mer.
FVSCHEDULE(glavnica; razpored)
Glavnica je začetni kapital.
Razpored je niz obrestnih mer, kot npr. niz H3:H5 ali (Seznam) (glejte primer).
Ta funkcija prezre vse besedilne in prazne celice v obsegu podatkov. Če sumite,da so rezultati funkcije napačni, preverite prisotnost besedila v obsegih podatkov. Uporabite funkcijo poudarjanje vrednosti, s katero poudarite besedilno vsebino v obsegu, ki lahko predstavlja število.
Za tri leta je bilo investiranih 1000 denarnih enot. Letne obrestne mere so bile 3 %, 4 % in 5 %. Kakšna bo vrednost po treh letih?
=FVSCHEDULE(1000;{0,03;0,04;0,05}) vrne 1124,76.
INTRATE
Izračuna letno obrestno mero, ko je vrednostni papir (ali kak drug predmet) kupljen pri naložbeni vrednosti in prodan pri odkupni vrednosti. Obresti se ne plačajo.
INTRATE(poravnava; zapadlost; naložba; odkup [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Naložba je nakupna cena.
Odkup je prodajna cena.
Slika je kupljena 15.1.1990 za 1 milijon in prodana 5.5.2002 za 2 milijona. Osnova je izračun dnevnega stanja (osnova = 3). Kakšna je povprečna letna raven obresti?
=INTRATE("15.1.1990"; "5.5.2002"; 1000000; 2000000; 3) vrne 8,12 %.
IPMT
Izračuna plačilo po obdobjih za naložbo z rednimi plačili in konstantno obrestno mero.
IPMT(mera; obdobje; NPer; PV [; FV [; vrsta]])
Mera je periodična obrestna mera.
Obdobje je obdobje, za katero se izračunajo obrestne obresti. Obdobje=NPER, če so obrestne obresti izračunane za zadnje obdobje.
NPer je skupno število obdobij, v katerih se plačujejo redna plačila.
PV je trenutna gotovinska vrednost zaporednih plačil.
FV (neobvezno) je želena vrednost (prihodnja vrednost na koncu obdobij.
Vrsta je datum zapadlosti za plačila po obdobjih.
Kakšna je obrestna mera v petem obdobju (letu), če je konstantna obrestna mera 5 % in gotovinska vrednost 15.000 denarnih enot? Plačilo po obdobjih je sedem let.
=IPMT(5%;5;7;15000) = -352,97 denarnih enot. Obresti v petem obdobju (letu) znašajo 352,97 denarnih enot.
NPER
Vrne število obdobij za naložbo, ki temelji na rednih plačilih po obdobjih in konstantni obrestni meri.
NPER(mera; Pmt; PV [ ; [ FV ] [ ; vrsta ] ])
Mera je periodična obrestna mera.
Pmt je konstantno redno plačilo za vsako obdobje.
PV je trenutna gotovinska vrednost zaporednih plačil.
FV (neobvezno) je prihodnja vrednost, dosežena ob koncu zadnjega obdobja.
Vrsta (neobvezno) je datum zapadlosti plačila na začetku ali na koncu obdobja.
V funkcijah LibreOffice Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.
Koliko plačilnih obdobij obsega plačilno obdobje z obrestno mero po obdobjih 6 %, plačilom po obdobjih 153,75 denarnih enot in trenutno gotovinsko vrednostjo 2.600 denarnih enot.
=NPER(6%;153,75;2600) = -12,02. Plačilno obdobje obsega 12,02.
ODDFPRICE
Izračuna ceno na 100 denarnih enot nominalne vrednosti vrednostnega papirja, če prvi obrestni datum ni reden.
ODDFPRICE(poravnava; zapadlost; izdaja; prvi_kupon; mera; donos; odkup; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Izdaja je datum izdaje vrednostnega papirja.
Prvi_kupon je datum prvih obresti vrednostnega papirja.
Mera je letna obrestna mera.
Donos je letni donos vrednostnega papirja.
Odkup: odkupna vrednost vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
ODDFYIELD
Izračuna donos vrednostnega papirja, če je prvi obrestni datum lih.
ODDFYIELD(poravnava; zapadlost; izdaja; prvi_kupon; mera; cena; odkup; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Izdaja je datum izdaje vrednostnega papirja.
Prvi_kupon je prvo obrestno obdobje vrednostnega papirja.
Mera je letna obrestna mera.
Cena je cena vrednostnega papirja.
Odkup: odkupna vrednost vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
ODDLPRICE
Izračuna ceno na 100 denarnih enot nominalne vrednosti vrednostnega papirja, če je zadnji obrestni datum lih.
ODDLPRICE(poravnava; zapadlost; zadnje_obresti; mera; donos; odkup; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Zadnje_obresti je zadnji obrestni datum vrednostnega papirja.
Mera je letna obrestna mera.
Donos je letni donos vrednostnega papirja.
Odkup: odkupna vrednost vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Datum poravnave: 7. februar 1999, datum zapadlosti: 15. junij 1999, zadnje obresti: 15. oktober 1998. Obrestna mera: 3,75 odstotkov, donos: 4,05 odstotkov, odkupna vrednost: 100 denarnih enot, frekvenca plačil: dvakrat na leto = 2, osnova: = 0
Cena na 100 denarnih enot na vrednost vrednostnega papirja, ki ima lih zadnji obrestni datum, se izračuna tako:
=ODDLPRICE("7.2.1999";"15.6.1999";"15.10.1998"; 0,0375; 0,0405;100;2;0) vrne 99,87829.
ODDLYIELD
Izračuna donos vrednostnega papirja, če je zadnji obrestni datum lih.
ODDLYIELD(poravnava; zapadlost; zadnje_obresti; mera; cena; odkup; frekvenca [; osnova])
Poravnava je datum nakupa vrednostnega papirja.
Zapadlost je datum, ko vrednostni papir zapade (poteče).
Zadnje_obresti je zadnji obrestni datum vrednostnega papirja.
Mera je letna obrestna mera.
Cena je cena vrednostnega papirja.
Odkup: odkupna vrednost vrednostnega papirja na 100 denarnih enot nominalne vrednosti.
Frekvenca je število plačil obresti na leto (1, 2 ali 4).
Datum poravnave: 20. april 1999, datum zapadlosti: 15. junij 1999, zadnje obresti: 15. oktober 1998. Obrestna mera: 3,75 odstotkov, cena: 99,875 denarnih enot, vrednost odkupa: 100 denarnih enot, frekvenca plačil: dvakrat na leto = 2, osnova: = 0
Donos vrednostnega papirja z lihim zadnjim datumom obresti se izračuna tako:
=ODDLYIELD("20.4.1999";"15.6.1999"; "15.10.1998"; 0,0375; 99,875; 100;2;0) vrne 0,044873 ali 4,4873 %.
RATE
Vrne konstantno obrestno mero na obdobje rednih plačil.
RATE(NPer; Pmt; PV [ ; [ FV ] [ ; [ vrsta ] [ ; ocena ] ] ])
NPer je celotno število obdobij, v katerih so opravljena plačila (plačilno obdobje).
Pmt je konstantno plačilo (redno plačilo), plačano v vsakem obdobju.
PV je trenutna gotovinska vrednost zaporednih plačil.
FV (neobvezno) je prihodnja vrednost, dosežena ob koncu periodičnih plačil.
Vrsta (neobvezno) je datum zapadlosti plačila po obdobjih, na začetku ali na koncu obdobja.
Ocena (neobvezno) določa ocenjeno vrednost obresti s ponavljalnim izračunom.
V funkcijah LibreOffice Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.
Kakšna je konstantna obrestna mera za plačilno obdobje treh obdobij, če je 10 denarnih enot plačanih redno in je trenutna gotovinska vrednost 900 denarnih enot?
=RATE(3;-10;900) = -75,63 %. Obrestna mera je torej 75,63 %.
RRI
Izračuna obrestno mero, ki predstavlja donos naložbe.
RRI(P; PV; FV)
P je število obdobij, potrebnih za izračun obrestne mere.
PV je trenutna vrednost. Gotovinska vrednost je polog gotovine ali trenutna gotovinska vrednost tega plačila. Kot vrednost pologa morate vnesti pozitivno vrednost; polog ne sme biti 0 ali manjši od 0.
FV določa, kaj je zaželeno kot gotovinska vrednost pologa.
Za štiri obdobja (leta) in gotovinsko vrednost 7.500 denarnih enot se izračuna obrestna mera, če je prihodnja vrednost 10.000 denarnih enot.
=RRI(4;7500;10000) = 7,46 %
Obrestna mera mora biti 7,46 %, da 7.500 denarnih enot postane 10.000 denarnih enot.
VDB
Vrne amortizacijo vrednostnega papirja za določeno ali delno obdobje z uporabo padajoče metode.
VDB(stroški; rešeno; življenjska_doba; začetek; konec [; faktor [; NePreklopi]])
Strošek je začetna vrednost premoženja.
Rešeno je vrednost sredstva na koncu njegove življenjske dobe.
Življenjska_doba je amortizacijska doba vrednostnega papirja.
Začetek je začetek amortizacije. A morate vnesti v istih datumskih enotah kot trajanje.
Konec je konec amortizacijske dobe.
Faktor (neobvezno) je faktor, za katerega se amortizacija zmanjšuje. Če ne vnesete vrednosti, je privzeti faktor 2.
NePreklopi je neobvezen parameter. NePreklopi = 0 (privzeto) pomeni preklop na linearno amortizacijo, NePreklopi = 1 pa ne preklopi.
V funkcijah LibreOffice Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.
Kaj je dvojna amortizacija pri padajoči metodi za obdobje, če so začetni stroški 35.000 denarnih enot in vrednost amortizacije na koncu 7.500 denarnih enot? Obdobje amortizacije je 3 leta. Izračuna se amortizacija od 10. do 20. obdobja.
=VDB(35000;7500;36;10;20;2) = 8603,80 denarnih enot. Amortizacija med 10. in 20. obdobjem je 8.603,80 denarnih enot.
XIRR
Izračuna notranjo stopnjo donosa za seznam plačil z različnimi datumi. Izračun temelji na osnovi 365 dni na leto, brez prestopnih let.
Če so plačila opravljena ob rednih intervalih, uporabite funkcijo IRR.
XIRR(vrednosti; datumi [; ocena])
Vrednosti in datumi se nanašata na niz plačil in niz sorodnih datumskih vrednosti. Prvi datumski par določa začetek načrta za odplačevanje. Vse druge datumske vrednosti morajo biti poznejše, ne rabijo pa biti v vrstnem redu. Niz vrednosti mora vsebovati vsaj eno negativno in eno pozitivno vrednost (računi in pologi).
Ocena (neobvezno) je ocena, ki jo lahko vnesete za notranjo stopnjo donosa. Privzeto znaša 10 %.
Ta funkcija prezre vse besedilne in prazne celice v obsegu podatkov. Če sumite,da so rezultati funkcije napačni, preverite prisotnost besedila v obsegih podatkov. Uporabite funkcijo poudarjanje vrednosti, s katero poudarite besedilno vsebino v obsegu, ki lahko predstavlja število.
Izračun notranje stopnje donosa za naslednjih pet plačil (datumi so v zapisu ISO 8601):
|
A |
B |
C |
|
|---|---|---|---|
|
1 |
2001-01-01 |
-10000 |
Prejeto |
|
2 |
2001-02-01 |
2000 |
Položeno |
|
3 |
2001-03-15 |
2500 |
|
|
4 |
2001-05-12 |
5000 |
|
|
5 |
2001-08-10 |
1000 |
=XIRR(B1:B5; A1:A5; 0,1) vrne 0,1828 ali 18,28 %.
XNPV
Izračuna čisto vrednost (neto) za seznam plačil, opravljene ob različnih datumih. Izračun temelji na osnovi 365 dni na leti, brez prestopnih let.
Če se plačila opravijo ob rednih intervalih, uporabite funkcijo NPV.
XNPV(mera; vrednosti; datumi)
Mera je notranja stopnja donosa za plačila.
Vrednosti in datumi se nanašata na niz plačil in niz sorodnih datumskih vrednosti. Prvi datumski par določa začetek načrta za odplačevanje. Vse druge datumske vrednosti morajo biti poznejše, ne rabijo pa biti v vrstnem redu. Niz vrednosti mora vsebovati vsaj eno negativno in eno pozitivno vrednost (računi in pologi).
Izračun neto vrednosti za zgoraj omenjenih pet plačil za umišljeno nacionalno notranjo stopnjo donosa 6 %.
=XNPV(0,06;B1:B5;A1:A5) vrne 323,02.