Funkcije za matrike

Ta kategorija vsebuje funkcije za matrike.

Kaj je matrika?

Matrika oz. polje je med sabo povezan obseg celic na preglednici, ki vsebujejo vrednosti. Kvadratni obseg 3 vrstic in 3 stolpcev je matrika 3 x 3:

A

B

C

D

E

1

7

31

33

2

95

17

2

3

5

10

50

4


Najmanjša možna matrika je matrika 1 x 2 ali 2 x 1 z dvema sosednjima celicama.

Kaj je matrična formula?

Matrična formula je formula, v kateri so ovrednotene posamezne vrednosti iz obsega celic. Razlika med matrično formulo in ostalimi formulami je, da matrična formula istočasno upravlja z več vrednostmi in ne le z eno samo.

Matrična formula ne predela le številne vrednosti, temveč tudi vrne različne vrednosti. Rezultati matrične formule so prav tako matrika.

Če želite zmnožiti vrednosti posameznih celic iz zgornje matrike s številom 10, ni potrebno, da formulo uporabite posebej za vsako celico ali vrednost. Namesto tega lahko uporabite eno samo matrično formulo. Izberite obseg celic 3 x 3 na drugem delu preglednice, vtipkajte formulo =10*A1:C3 in potrdite ta vnos s kombinacijo tipk +dvigalka+vnašalka. Rezultat je matrika 3 x 3, v kateri so posamezne vrednosti v obsegu celic (A1:C3) pomnožene z množiteljem 10.

Poleg množenja lahko uporabljate še ostale matematične operacije na obsegu sklica (matriki). Z LibreOffice Calc lahko seštevate (+), odštevate (-), množite (*), delite (/), uporabljate eksponente (^), spojitev (&) in primerjave (=, <>, <, >, <=, >=). Operacije lahko uporabljate na vsaki od posameznih vrednosti v obsegu celic, rezultati pa vam bojo vrnjeni kot matrika, če ste vnesli matrično formulo.

Operatorji primerjanja v formuli za polja obravnavajo prazne celice na enak način kot v splošni formuli, to je kot ničlo ali kot prazen niz. Primer: če sta celici A1 in A2 prazni, bosta formuli {=A1:A2=""} in {=A1:A2=0} vrnili polje z enim stolpcem in dvema vrsticama ter vrednostmi v njih TRUE.

Kdaj se uporabljajo matrične formule?

Matrične formule so uporabne, kadar imate opravka z istimi izračuni in različnimi vrednostmi. Če se pozneje odločite, da bi radi spremenili metodo izračunavanja, samo posodobite matrično formulo. Če bi radi dodali matrično formulo, izberite ves obseg matrike in vnesite želene spremembe v matrično formulo.

Formule za polja prihranijo prostor tudi v primeru, ko želite preračunati več vrednosti, saj porabijo zelo malo pomnilnika. So pa tudi ključno orodje pri izvajanju zapletenih izračunov, ker lahko v izračun vključite več obsegov celic. LibreOffice ima na voljo različne matematične funkcije za polja, kot so MMULT za množenje dveh polj ali SUMPRODUCT za računanje skalarnih produktov dveh polj.

Uporabljanje matričnih formul v LibreOffice Calc

Implicitni presek matričnih formul

Ustvarite lahko tudi »navadno« formulo, v kateri obseg sklica, kot so npr. parametri, označuje matrično formulo. Takšno formulo poimenujemo tudi »implicitni presek« matričnih formul. Rezultat dobite iz preseka obsega sklica in vrstic ali stolpcev, v katerih se nahaja formula. Če ni preseka ali pa če obseg pri preseku pokriva več vrstic ali stolpcev, program javi napako #VALUE!. To je nazorno prikazano v naslednjem primeru:

V zgodnji tabeli postavite matrično formulo v D1:

{=A1:A3 + 100}

Celice D1, D2, D3 imajo vrednosti 107, 195, 105.

Spodnjo formulo vstavite v E2, ne vnesite je kot matrične formule.

=A1:A3 + 100

Celici E1 in E3 sta prazni, celica E2 pa ima vrednost 195. To je implicitni presek matričnih formul.

Spodnjo formulo vstavite v E4 in v E2.

=A1:A3 + 100

Celica E4 prikaže #VALUE!. Vrstica 4 je izven obsega formule A1:A3.

Ustvarjanje matričnih formul

Če s Čarovnikom za funkcije ustvarite matrično formulo, morate vsakič označiti potrditveno polje Matrika, da so rezultati vrnjeni v matriki. V nasprotnem primeru se vrne samo vrednost v zgornji levi celici izračunane matrike.

Če vnesete matrično formulo neposredno v celico, morate uporabiti kombinacijo tipk dvigalka++vnašalka namesto zgolj vnašalke. Le tako formula postane matrična formula.

note

V programu LibreOffice Calc se matrične formule pojavljajo v zavitih oklepajih. Matričnih formul ne morete ustvariti z ročnim vnašanjem zavitih oklepajev.


warning

Celice v matriki rezultatov so samodejno zavarovane pred spremembami. Lahko pa urejate, brišete ali kopirate matrično formulo s tem, da izberete ves obseg celic matrike, torej celo matriko.


Uporaba matričnih konstant v formulah

Calc podpira matrične konstante v formulah. Vdelana matrika je zaobjeta z zavitim oklepajem in zaklepajem (»{« in »}«). Element je lahko poljubna številka (tudi negativna), logična konstanta (TRUE, FALSE) ali niz besedila. Ne-konstantni izrazi niso dovoljeni. Vnesena matrika ima lahko eno ali več vrstic ter enega ali več stolpcev. Vse vrstice morajo imeti enako število elementov, pa tudi vsi stolpci morajo imeti enako število elementov.

Ločilo stolpcev (ki ločuje elemente v posamezni vrstici) in ločilo vrstic sta odvisna od jezika in jezikovnih nastavitev. V tem besedilu pomoči sta za ločili stolpcev in vrstic povsod navedena podpičje (»;«) in navpičnica (»|«). Primer: v angleškem vmesniku je za ločilo stolpcev uporabljena vejica (»,«), za ločilo vrstic pa podpičje (»;«).

tip

Ločilo vrstic in stolpcev lahko vidite in spremenite v – Calc – Formula – Ločila.


Matrik ni mogoče gnezditi.

Primeri:

={1;2;3}

Matrika z eno vrstico, ki jo sestavljajo tri številke: 1, 2 in 3.

To matrično konstanto vnesete tako, da izberete tri celice v vrstici, vnesete formulo ={1;2;3} z zavitimi oklepaji in podpičji, nato pritisnete tipke +dvigalka+vnašalka.

={1;2;3|4;5;6}

Matrika z dvema vrsticama in tremi vrednostmi v vsaki vrstici.

={0;1;2|FALSE;TRUE;"dva"}

Matrika z različnimi vrstami podatkov ("mešana matrika").

=SIN({1;2;3})

Vnos matrične formule vrne rezultat treh izračunov funkcije SIN z argumenti 1, 2 in 3.

Urejanje matričnih formul

  1. Označite obseg celic ali matriko, ki vsebuje matrično formulo. Za izbor cele matrike postavite celično kazalko v območje matrike, pritisnite tipke +/, kjer je / tipka za deljenje na numerični tipkovnici.

  2. Pritisnite tipko F2 ali pa postavite kazalko v vnosno vrstico. Oba postopka dovoljujeta urejanje formule.

  3. Ko ste opravili spremembe, pritisite kombinacijo tipk +dvigalka+vnašalka.

tip

Oblikujete lahko tudi posamezne dele matrike. Lahko npr. spremenite barvo pisave. Označite obseg celic in potem spremenite želene lastnosti.


Brisanje matričnih formul

  1. Označite obseg celic ali matriko, ki vsebuje matrično formulo. Za izbor cele matrike postavite celično kazalko v območje matrike, pritisnite tipke +/, kjer je / tipka za deljenje na numerični tipkovnici.

  2. Pritisnite brisalko, da izbrišete vsebino matrike oz. polja, vključno z matrično formulo, ali pritisnite vračalko, s čimer prikličete pogovorno okno Izbriši vsebino. Izberite Formula ali Izbriši vse ter kliknite V redu.

Kopiranje matričnih formul

  1. Označite obseg celic ali matriko, ki vsebuje matrično formulo.

  2. Pritisnite F2 ali pa postavite kazalko v vnosno vrstico.

  3. Kopirajte formulo v vnosno vrstico tako, da pritisnete tipki +C.

  4. Označite obseg celic, kjer bo vstavljena matrična formula, in pritisnite F2 ali pa postavite kazalko v vnosno vrstico.

  5. Formulo prilepite tako, da v izbrani celici pritisnete tipki +V in potrdite to s tipkami +dvigalka+vnašalka. Izbrani obseg sedaj vsebuje matrično formulo.

Prilagajanje obsega matrike

Če želite urediti izhodno matriko, naredite naslednje:

  1. Označite obseg celic ali matriko, ki vsebuje matrično formulo.

  2. Desno pod izbranim obsegom bo majhna ikona, kjer lahko z uporabo miške povečate ali pomanjšate obseg.

note

Ko boste prilagajali obseg matrike, se matrična formula ne bo samodejno prilagodila. Spreminjate namreč samo obseg, v katerem se bo prikazal rezultat.


S pritisnjeno lahko naredite kopijo matrične formule v danem obsegu.

Matrični izračuni s pogojem

Matrični izračun s pogojem je matrika ali matrična formula, ki vključuje funkcijo IF() ali CHOOSE(). Pogojni argument v formuli je sklic obsega ali matrični rezultat.

V sledečem primeru se element >0 formule {=IF(A1:A3>0;"da";"ne")} doda vsaki celici v obsegu A1:A3, rezultat pa se izpiše v sosednji celici.

A

B (formula)

B (rezultat)

1

1

{=IF(A1:A3>0;"da";"ne")}

da

2

0

{=IF(A1:A3>0;"da";"ne")}

ne

3

1

{=IF(A1:A3>0;"da";"ne")}

da


Sledeče funkcije omogočajo vsiljeno ravnanje z matriko: CORREL, COVAR, FORECAST, FTEST, INTERCEPT, MDETERM, MINVERSE, MMULT, MODE, PEARSON, PROB, RSQ, SLOPE, STEYX, SUMPRODUCT, SUMX2MY2, SUMX2PY2, SUMXMY2, TTEST. Če uporabite sklice obsega kot argumente, ko prikličete te funkcije, se funkcije vedejo kot matrične funkcije. Sledeča tabela je primer vsiljenega ravnanja z matriko:

A

B (formula)

B (rezultat)

C (vsiljena matrična formula)

C (rezultat)

1

1

=A1:A2+1

2

=SUMPRODUCT(A1:A2+1)

5

2

2

=A1:A2+1

3

=SUMPRODUCT(A1:A2+1)

5

3

=A1:A2+1

#VALUE!

=SUMPRODUCT(A1:A2+1)

5


FREQUENCY

Vrne frekvenco porazdelitve kot navpično matriko. Funkcija šteje števila vrednosti v matriki Podatki, ki so v obsegu vrednot določenih v matriki Razred.

Skladnja

FREQUENCY (Podatki;Razredi)

Podatki predstavljajo sklic na vrednosti, ki bodo preštete.

Razredi predstavlja matriko z mejnimi vrednostmi.

note

Ta funkcija prezre vse besedilne in prazne celice v obsegu podatkov. Če sumite,da so rezultati funkcije napačni, preverite prisotnost besedila v obsegih podatkov. Uporabite funkcijo poudarjanje vrednosti, s katero poudarite besedilno vsebino v obsegu, ki lahko predstavlja število.


note

Splošno predstavitev matričnih funkcij najdete na vrhu te strani.


Primer

V naslednji tabeli vsebuje stolpec A nerazvrščene vrednosti merjenja, stolpec B vsebuje zgornjo mejo, ki ste jo vnesli za razrede, v katere želite podatke v stolpcu A porazdeliti. Glede na mejo v B1 bo funkcija FREQUENCY vrnila število vrednosti merjenja, ki so manjše kot ali enake 5. Ker je vrednost v B2 enaka 10, bo funkcija FREQUENCY kot naslednji rezultat vrnila število meritev, ki so večje kot 5 in manjše kot ali enake 10. Besedilo, ki ste ga vnesli v B6, »>25«, je namenjeno samo sklicevanju.

A

B

C

1

12

5

1

2

8

10

3

3

24

15

2

4

11

20

3

5

5

25

1

6

20

>25

1

7

16

8

9

9

7

10

16

11

33


Izberite en sam obseg celic, kamor vnesete meje razredov frekvenc. Izbrati morate eno polje več, kot je strop razredov. V tem primeru izberite obseg C1:C6. Pokličite funkcijo FREQUENCY s pomočjo čarovnika za funkcije. Izberite obseg podatkov (A1:A11), potem pa obseg razredov, to je obseg, v katerega ste vnesli meje razredov (B1:B6). Potrdite polje Matrikain kliknite V redu. V obsegu C1:C6 bodo prikazane želene frekvence.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

GROWTH

Izračuna točke na eksponentni regresijski funkciji matrike.

Skladnja

GROWTH(podatkiY [; [ podatkiX ] [; novi_podatki_X ] [; vrsta_funkcije ] ] ])

PodatkiY predstavlja matriko s podatki Y.

PodatkiX (neobvezno) predstavlja matriko s podatki X.

Novi_podatki_X (neobvezno) predstavlja matriko s podatki X, v kateri bodo ponovno izračunane vrednosti.

Vrsta_premice (neobvezno). Če je vrsta_funkcije = 0, bodo izračunane funkcije v obliki y = m^x. Sicer bodo izračunane funkcije y = b*m^x.

V funkcijah LibreOffice Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

Primer

Ta funkcija vrne matriko, zato jo je treba obravnavati enako kot druge funkcije za matrike. Izberite obseg, v katerem se bodo pojavili odgovori, in izberite funkcijo. Izberite podatkeY. Po želji lahko vnesete druge parametre, označite Matrika in kliknite V redu.

LINEST

Vrne tabelo statistike za premico, ki najbolj ustreza naboru podatkov.

Skladnja

LINEST(podatki_Y [; podatki_X [; vrsta_premice [; statistika]]])

podatki_Y predstavljajo posamezen obseg vrstic ali stolpcev, ki določajo koordinate Y v množici podatkovnih točk.

podatki_X je ustrezen posamezen obseg vrstic ali stolpcev, ki določajo koordinate X. Če je parameter podatki_X izpuščen, prevzame privzeto vrednost 1, 2, 3, ..., n. Če je več kot ena množica spremenljivk, je podatki_X lahko obseg z več ustreznih vrstic ali stolpcev.

LINEST poišče premico y = a + bx, ki najbolj ustreza podatkom, z linearno regresijo (z metodo »najmanj kvadratov«). V primeru več množic spremenljivk ima premica obliko y = a + b1x1 + b2x2 ... + bnxn.

Če je parameter vrsta_premice FALSE, mora iskana premica sekati izhodišče (konstanta je nič; y = bx). Če je parameter izpuščen, vrsta_premice prevzame privzeto vrednost TRUE (premici ni vsiljeno prehajanje čez izhodišče).

Če je parameter statistika izpuščen ali ima vrednost FALSE, vrne funkcija le vrhnjo vrstico tabele statistike. Če ima vrednost TRUE, vrne celo tabelo.

LINEST vrne tabelo (polje) statističnih podatkov, kot je spodnja, in jo je potrebno vnesti kot matrično formulo (npr. s kombinacijo tipk +dvigalka+vnašalka in ne zgolj z vnašalko).

V funkcijah LibreOffice Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

Primer

Ta funkcija vrne matriko, zato jo je treba obravnavati enako kot druge funkcije za matrike. Izberite obseg, v katerem se bodo pojavili odgovori, in potem funkcijo. Izberite podatke_Y. Po želji lahko vnesete druge parametre. Izberite potrditveno polje Matrika in kliknite V redu.

Rezultati, ki jih vrne sistem (če je statistika = 0) vsaj prikažejo naklon regresijske črte in njeno presečišče z osjo Y. Če statistika ni enako 0, bodo prikazani drugačni rezultati.

Drugi rezultati funkcije LINEST:

Preučite naslednje primere:

A

B

C

D

E

F

G

1

x1

x2

y

vrednost LINEST

2

4

7

100

4,17

-3,48

82,33

3

5

9

105

5,46

10,96

9,35

4

6

11

104

0,87

5,06

#NA

5

7

12

108

13,21

4

#NA

6

8

15

111

675,45

102,26

#NA

7

9

17

120

8

10

19

133


Stolpec A vsebuje različne vrednosti X1, stolpec B različne vrednosti X2 in stolpec C vrednosti Y. Te vrednosti ste že predhodno vnesli v preglednico. Zdaj v preglednici nastavite E2:G6 in aktivirajte Čarovnika za funkcije. Če želite, da bo funkcija LINEST delovala, morate potrditi polje Matrika v Čarovniku za funkcije. Nato izberite naslednje vrednosti preglednice (ali pa jih vnesite s pomočjo tipkovnice):

podatki_Y je C2:C8

podatki_X je A2:B8

vrsta_premice in statistika sta oba 1.

Ko kliknete V redu, LibreOffice Calc napolni zgornje primere z vidnimi vrednostmi za funkcijo LINEST.

Formula v orodni vrstici za formule se ujema z vsako celico matrike LINEST {=LINEST(C2:C8;A2:B8;1;1)}.

To predstavlja izračunane vrednosti LINEST:

E2 in F2: Naklon m regresijske premice y=b+m*x za vrednosti x1 in x2. Vrednosti so v obrnjenem vrstnem redu, tj. naklon za x2 v E2 in naklon za x1 v F2.

G2: Presek b z osjo y.

E3 in F3: standardna napaka naklonske vrednosti.

G3: standardna napaka presečišča

E4: RSQ

F4: Standardna napaka regresije, izračunana za vrednost Y.

E5: Vrednost F iz analize variance.

F5: Stopinje prostosti iz analize variance.

E6: Vsota kvadratov odklonov ocenjenih vrednosti Y od njihove linearne sredine.

F6: Vsota kvadratov odklonov ocenjenih vrednosti Y od danih vrednosti Y.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

LOGEST

Ta funkcija izračuna prilagoditev vnesenih podatkov kot eksponentno regresijsko krivuljo (y=b*m^x).

Skladnja

LOGEST(podatkiY [; podatkiX [; vrsta_funkcije [; statistika]]])

PodatkiY predstavlja matriko s podatki Y.

PodatkiX (neobvezno) predstavlja matriko s podatki X.

Vrsta_premice (neobvezno). Če je vrsta_premice = 0, bodo izračunane funkcije v obliki y = m^x. Sicer bodo izračunane funkcije y = b*m^x.

Statistika (neobvezno). Če je Statistika=0, bo izračunan samo regresijski koeficient.

V funkcijah LibreOffice Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

Primer

Glejte LOGEST. Vendar vsota kvadratov ne bo vrnjena.

MDETERM

Vrne determinanto matrike. Ta funkcija vrne vrednost v trenutni celici; za rezultat ni potrebno določiti obsega celic.

Skladnja

MDETERM(matrika)

Matrika predstavlja kvadratno matriko, v kateri so določene determinante.

note

Splošno predstavitev matričnih funkcij najdete na vrhu te strani.


Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

MINVERSE

Vrne inverzno matriko za matriko v danem polju.

Skladnja

MDETERM(matrika)

Matrika predstavlja kvadratno matriko, ki bo obrnjena.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

Primer

Izberite kvadratni obseg in izberite MINVERSE. Izberite izhodno matriko, nato polje Matrika in kliknite V redu.

MMULT

Izračuna produkt dveh matrik. Število stolpcev za matriko 1 se mora skladati z številom vrstic za matriko 2. Kvadratna matrika ima enako število vrstic in stolpcev.

Skladnja

MMULT(matrika 1; matrika 2)

Matrika 1 predstavlja prvo matriko za produkt matrik.

Matrika 2 predstavlja drugo matriko z enakim številom vrstic.

note

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.


Primer

Izberite kvadratni obseg. Izberite funkcijo MMULT. Nato izberite Matriko 1 in potem še Matriko 2. V Čarovniku za funkcije izberite potrditveno polje Matrika. Kliknite V redu. V prvem izbranem obsegu se bo prikazala izhodna matrika.

MUNIT

Vrne unitarno kvadratno matriko določene velikosti. Unitarna matrika je kvadratna matrika, kjer so diagonalni elementi enaki 1, vsi drugi elementi matrike pa so enaki 0.

Skladnja

MUNIT(Mere)

Mere se nanašajo na velikost matrične enote.

note

Splošno predstavitev matričnih funkcij najdete na vrhu te strani.


Primer

V preglednici izberite kvadratni obseg, npr. od A1 do E5.

Še vedno imejte označen obseg in izberite funkcijo MUNIT. Označite potrditveno polje Matrika. Vstavite želene mere za matrično enoto, v našem primeru 5, in nato kliknite V redu.

Formulo =MUNIT(5) lahko vnesete tudi v zadnjo celico izbranega obsega (tj. E5) in pritisnete .

Zdaj se bo prikazala unitarna matrika z obsegom A1:E5.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

SUMPRODUCT

Zmnoži ustrezne komponente v danih matrikah in vrne vsoto produktov.

Skladnja

SUMPRODUCT(matrika 1[; matrika 2;][...;[matrika 255]])

Matrika 1[; matrika 2;][...;[matrika 255]] predstavlja matrike, katerih argumenti bodo zmnoženi.

Vsaj ena matrika mora biti del seznama argumentov. Če je določena le ena matrika, se seštejejo vsi elementi te matrike. Če je podanih več matrik, morajo biti enakih mer.

Primer

A

B

C

D

1

2

3

4

5

2

6

7

8

9

3

10

11

12

13


=SUMPRODUCT(A1:B3;C1:D3) vrne 397.

Račun: A1*C1 + B1*D1 + A2*C2 + B2*D2 + A3*C3 + B3*D3

S funkcijo SUMPRODUCT lahko izračunate SKALARNI zmnožek dveh vektorjev.

note

SUMPRODUCT vrne samo eno število. Funkcije ni treba vnesti kot matrične funkcije.


Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

SUMX2MY2

Vrne vsoto kvadratov razlik danih vrednosti v dveh matrikah.

Skladnja

SUMX2MY2(matrikaX; matrika Y)

MatrikaX predstavlja prvo matriko, katere kvadrati elementov bodo sešteti.

MatrikaY predstavlja drugo matriko, kjer bodo kvadrati argumentov odšteti.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

SUMX2PY2

Vrne skupno vsoto kvadratov danih vrednosti v dveh matrikah.

Skladnja

SUMX2PY2(matrikaX; matrikaY)

MatrikaX predstavlja prvo matriko, katere kvadrati elementov bodo sešteti.

MatrikaY predstavlja drugo matriko, katere kvadrati vrednosti bodo prišteti.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

SUMXMY2

Sešteje razliko kvadratov danih vrednosti v dveh matrikah.

Skladnja

SUMXMY2(matrika X; matrikaY)

MatrikaX predstavlja prvo matriko, kjer bodo elementi odšteti in kvadrirani.

MatrikaY predstavlja drugo matriko, kjer bodo elementi odšteti in kvadrirani.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

TRANSPOSE

V matriki transponira stolpce in vrstice.

Skladnja

TRANSPOSE(matrika)

Matrika predstavlja matriko na preglednici, ki jo hočete transponirati.

note

Splošno predstavitev matričnih funkcij najdete na vrhu te strani.


Primer

Na preglednici izberite obseg, v katerem se bo pojavila transponirana matrika. Če ima izvirna matrika n vrstic in m stolpcev, mora imeti izbran obseg najmanj m vrstic in n stolpcev. Nato neposredno vstavite formulo, izberite izvirno matriko in pritisnite tipke . Če pa uporabite Čarovnika za funkcije, potem potrdite polje Matrika. Transponirana matrika se pojavi v izbranem ciljnem obsegu in je samodejno zaščitena pred spremembami.

A

B

C

D

1

2

3

4

5

2

6

7

8

9


Zgornja tabela ima dve vrstici in štiri stolpce. Da bi jo transponirali, morate izbrati štiri vrstice in dva stolpca. Če bi radi transponirali zgornjo tabelo v obsega A7:B10 (4 vrstice, 2 stolpca), morate izbrati celoten obseg in nato vnesti naslednje:

TRANSPOSE(A1:D2)

Nato jo morate vnesti kot matrično formulo s kombinacijo tipk . Rezultat bo videti tako:

A

B

7

2

6

8

3

7

9

4

8

10

5

9


TREND

Vrne vrednosti na trendni premici.

Skladnja

TREND(podatkiY [; podatkiX [; nov_podatki_X [; vrsta_premice]]])

PodatkiY predstavlja matriko s podatki Y.

PodatkiX (neobvezno) predstavlja matriko s podatki X.

Novi_podatki_X (neobvezno) predstavlja matriko s podatki X, s katerimi ponovno izračunamo vrednosti.

Vrsta_premice (neobvezno). Če je vrsta_premice = 0, bodo premice izračunane skozi točko nič. Sicer bodo izračunane tudi odmične črte. Privzeta je vrsta_premice <> 0.

V funkcijah LibreOffice Calc lahko parametre, ki niso označeni kot »zahtevani«, izpustite le tedaj, ko ne sledi noben parameter. Če sta npr. za funkcijo s štirimi parametri prva dva označena kot »zahtevano«, lahko izpustite parameter 4 ali parametra 3 in 4, ne smete pa izpustiti zgolj parametra 3.

Podrobnejša razlaga na vrhu strani.

Primer

Izberite obseg preglednice, v katerem bodo prikazani trendni podatki za premico. Izberite funkcijo. Vnesite izhodne podatke ali pa jih izberite z miško. Izberite potrditveno polje Matrika in kliknite V redu. Prikazali se bodo trendni podatki za premico, ki so bili izračunani iz izhodnih podatkov.

Podprite nas!