Indeksi in eksponenti

Tukaj boste našli osnovne podatke o indeksih in eksponentih v LibreOffice Math. Če poskusite primere, ki so tu opisani, boste lažje razumeli podrobnosti, o katerih je tu govora. (Narekovaji v tem besedilu imajo samo namen poudarjanja delov besedila in niso sestavni del primerov.)

Indeks in eksponent za znak sta prikazana eden nad drugim, levo poravnana glede na osnovni znak. Vnesite za primer a_2^3 ali a^3_2. Zaporedje vnosa ni pomembno. Namesto »_« in »^« lahko uporabite »sub« in »sup«.

Naslednjih vzorcev pa ni mogoče več uporabljati

a_2_3

a^2^3

a_2^3_4

Lege za podpisano/nadpisano pri osnovnem znaku lahko uporabite samo enkrat. Uporabiti morate oklepaje, da nakažete želeni rezultat. Naslednji primeri naj služijo za ilustracijo

a_{2_3}

a^{2^3}

a_2^{3_4}

a_{2^3}^{4_5}

Za pisanje tenzorjev nudi LibreOffice Math več možnosti. Poleg notacije »R_i{}^{jk}{}_l«, ki je znana iz drugih programov, so na razpolago tudi druge notacije, namreč »R_i{}^jk{}_l« in »{{R_i}^jk}_l«.

Nadpisani in podpisani elementi na levi strani osnovnega znaka so lahko tudi desno poravnani. V ta namen uporabite nova ukaza »lsub« in »lsup«. Ukaza imata isti učinek kot »sub« in »sup«, le da sta na levi strani osnovnega znaka. Oglejte si tudi »a lsub 2 lsup 3«.

Pravila, ki se tičejo enoličnosti in nujnosti uporabe oklepajev, ostajajo enaka. Načeloma je to mogoče doseči z {}_2^3 a.

S pomočjo ukazov »csub« and »csup« lahko vnašate podpisano in nadpisano neposredno nad znak in pod njega. Primer za to je »a csub y csup x«. Indekse in eksponente je mogoče združevati: »abc_1^2 lsub 3 lsup 4 csub 55555 csup 66666«.

Nadpisane in podpisane elemente je mogoče združevati s pomočjo unarnih in binarnih operatorjev. Dva primera: »a div_2 b a lt csub n b +_2 h« in »a toward csub f b x toward csup f y«.