Splošni slovarček

Ta glosar vsebuje razlago nekaterih najpomembnejših izrazov, na katere boste naleteli v LibreOffice.

Slovarček uporabite za spoznavanje izrazov, na katere boste naleteli v kateri koli aplikaciji LibreOffice.

ASCII

Kratica za American Standard Code for Information Interchange. ASCII je nabor znakov za prikaz pisav na osebnih računalnikih. Sestavljen je iz 128 znakov, vključno s črkami, številkami, ločili in simboli. Razširjen nabor znakov ASCII vsebuje 256 znakov. Vsak znak je označen s posebno številko, ki jo imenujemo koda ASCII.

Na straneh HTML se smejo pojaviti le znaki 7-bitnega kodnega nabora ASCII. Drugi znaki, kot so nemški preglasi ali naši šumniki, so zapisani s posebno kodo. Vendar lahko vnesete tudi znake razširjene kode ASCII: potrebno pretvorbo bo namesto vas opravil izvozni filter LibreOffice.

DDE

DDE pomeni »Dynamic Data Exchange« in je predhodnik OLE (»Object Linking and Embedding«). Z DDE so predmeti povezani z datotečnim sklicem, vendar niso vdelani.

Povezavo DDE naredite po naslednjem postopku: Izberite celice iz preglednice Calc, jih kopirajte na odložišče in preklopite na drugo preglednico ter izberite pogovorno okno Uredi – Posebno lepljenje. Izberite možnost Povezava za vnos vsebine kot povezave DDE. S klikom povezave se vstavljeno področje celic prebere iz izvirne datoteke.

IME

IME pomeni Input Method Editor. To je program, ki omogoča uporabniku, da vnaša zahtevne znake iz ne zahodnjaškega nabora znakov z uporabo standardne tipkovnice.

JDBC

Za povezavo z zbirko podatkov iz LibreOffice lahko uporabite API Java Database Connectivity (JDBC). Gonilniki JDBC so napisani v programskem jeziku Java in so neodvisni od platforme.

Kompleksna postavitev besedila (CTL)

Jeziki s kompleksno postavitvijo besedila imajo lahko nekatere ali vse naslednje lastnosti:

• Jezik je zapisan z znaki ali pismenkami, ki so sestavljene iz več delov

• Besedilo poteka od desne proti levi.

LibreOffice trenutno kot jezike s kompleksno postavitvijo besedila podpira hindujščino, tajščino, hebrejščino in arabščino.

Podporo za kompleksno postavitev jezika vključite pod – Nastavitve jezika – Jeziki.

Kontekstni meni

Neposredno oblikovanje in oblikovanje s slogi

Če oblikujete dokument brez slogov, to imenujemo »neposredno« oblikovanje. To pomeni spreminjanje besedila ali drugih predmetov, kot so okviri ali tabele, z neposredno uporabo različnih atributov. Oblikovanje se nanaša le na izbrano področje in vsako spremembo je potrebno narediti posebej. Nasprotno pa se slogi ne vnašajo neposredno v besedilo, ampak jih najprej določite v oknu Slogi in šele nato uporabite v dokumentu. Ena od prednosti je, da se, ko spremenite slog, vsi deli dokumenta, za katere velja ta slog, spremenijo istočasno.

Neposredno oblikovanje lahko odstranite iz svojega dokumenta z izbiro celotnega besedila s pomočjo kombinacije tipk +A, nato pa izberete Oblika – Počisti neposredno oblikovanje.

ODBC

ODBC (Open Database Connectivity) je normativni protokol, s katerim lahko programi dostopajo do sistemov zbirk podatkov. Jezik poizvedb je SQL (Structured Query Language). V LibreOffice lahko za vsako zbirko podatkov določite, ali naj uporabi SQL-ukaze za izvajanje poizvedb. Druga možnost je, da uporabite interaktivno pomoč za določitev svoje poizvedbe in vam jo LibreOffice samodejno prevede v SQL.

OLE

Predmeti OLE (Object Linking and Embedding) je mogoče povezati z ciljnim dokumentom ali pa so vdelani. Proces vdelave vstavi kopijo predmeta in podrobnosti o izvornem programu v ciljni dokument. Če želite urejati predmet, samo aktivirate izvorni program z dvoklikom na predmet.

Oblikovanje

Oblikovanje se nanaša na vizualno postavitev besedila z uporabo urejevalnika besedila ali programa za namizno založništvo (DTP). To vključuje določitev velikosti papirja, robov strani, pisav in posebnih učinkov pisav kot tudi zamike in razmike. Besedilo lahko oblikujete neposredno ali s slogi, ki jih nudi LibreOffice.

OpenGL

OpenGL predstavlja tridimenzionalni grafični jezik, ki ga je začelo razvijati podjetje SGI (Silicon Graphics Inc.). V splošni rabi sta dve narečji tega jezika: Microsoft OpenGL, razvit za uporabo v Windows NT, in Cosmo OpenGL, ki ga je razvil SGI. Zadnji predstavlja neodvisen grafični jezik za vse platforme in vse računalnike, uporaben pa je celo na napravah brez posebne strojne opreme za 3D-grafiko.

PNG

Portable Network Graphics (PNG) je vrsta slikovnih datotek. Datoteke PNG so stisnjene z izbranim faktorjem stiskanja in so, za razliko od vrste JPG, vedno stisnjene brez izgube informacij.

Pomikalnik

Povezava

Ukaz Povezave najdete v meniju Uredi. Ukaz je aktiven samo, ko je v trenutnem dokumentu vsaj ena povezava. Ko npr. vstavite sliko, jo lahko vstavite neposredno v dokument ali zgolj kot povezavo do slike.

Če je predmet vstavljen v dokument neposredno, se velikost dokumenta poveča najmanj za velikost vstavljenega predmeta. Dokument lahko shranite in odprete na drugem računalniku. Vstavljeni dokument bo še vedno na istem mestu v dokumentu.

Če predmet vstavite kot povezavo, je vnesen le sklic na ime datoteke. Velikost datoteke se poveča le za pot in sklic datoteke. A če odprete svoj dokument na drugem računalniku, mora biti povezana datoteka na natanko istem mestu, kot je navedeno v sklicu, da lahko predmet v dokumentu vidite.

Uporabite Uredi – Povezave za ogled datotek, ki so vstavljene kot povezave. Povezave lahko po želji odstranite. S tem prekinete povezavo in neposredno vstavite predmet.

Predmet

Predmet je zaslonski element, ki vsebuje podatke. Nanaša se lahko na programske podatke, kot so besedilo ali grafike.

Predmeti so samostojni in ne vplivajo drug na drugega. Vsakemu predmetu, ki vsebuje podatke, se lahko pripišejo določeni ukazi. Grafični predmet ima npr. ukaze za urejanje slike, preglednica pa vsebuje ukaze za računanje.

Predmet Bézier

Krivuljo Bézier je razvil francoski matematik Pierre Bézier in je matematično določena krivulja, ki se uporablja v dvodimenzionalnih grafičnih aplikacijah. Krivuljo določajo štiri točke: začetni položaj in končni položaj ter dve ločeni vmesni točki. Bézierjeve predmete lahko spreminjate s premikanjem teh točk z miško.

Primarni ključ

Primarni ključ služi kot edinstven identifikator polj zbirke podatkov. Edinstvena identifikacija polj zbirke podatkov se uporablja v relacijskih zbirkah podatkov, da lahko dostopate do podatkov v drugih tabelah. Če je primarnemu ključu narejen sklic iz druge tabele, to imenujemo tuji ključ.

V LibreOffice določite primarni ključ v oblikovalnem načinu tabele tako, da izberete ustrezen ukaz v kontekstnem meniju glave vrstice za izbrano polje.

RTF

Rich Text Format (RTF) je vrsta datoteke za izmenjavo besedilnih datotek. Posebna značilnost je, da je oblikovanje pretvorjeno v neposredno berljivo besedilno informacijo. Žal to, v primerjavi z drugimi oblikami zapisov datotek, ustvari razmeroma velike datoteke.

Relacijska zbirka podatkov

Relacijska zbirka podatkov je zbirka podatkovnih elementov, organiziranih kot skupek natančno opisanih tabel, iz katerih je mogoče dostopati do podatkov ali jih ponovno zbrati na več različnih načinov brez ponovnega organiziranja tabel zbirk podatkov.

Relational database management system (RDBMS) je program, ki vam omogoča ustvarjanje, posodobljanje in upravljanje relacijske zbirke podatkov. RDBMS vzame izjave Structured Query Language (SQL), ki jih je vnesel uporabnik ali jih vsebuje uporabniški program, in ustvari, posodobi ali zagotovi dostop do zbirke podatkov.

Dober primer relacijske zbirke podatkov je zbirka podatkov, ki vsebuje tabele Stranka, Nakup in Račun. V tabeli Račun ni podatkov o strankah ali o nakupih; tabela vsebuje sklice prek relacijske povezave ali relacije, ki se nanašajo na polja tabele o kupcih ali nakupih (npr. polje šifre kupca iz tabele strank).

Relativno in absolutno shranjevanje

V različnih pogovornih oknih (npr. Orodja – Samobesedilo) lahko izberete, ali želite datoteke shraniti relativno ali absolutno.

Če izberete relativno shranjevanje, se bodo sklici na vdelane slike ali druge predmete v vašem dokumentu shranili relativno na mesto v datotečnem sistemu. V tem primeru ni pomembno, kje je zapisana struktura sklicne mape. Datoteke bo mogoče najti ne glede na mesto, vse dokler sklic ostane na istem pogonu ali razdelku. To je pomembno, če želite, da je dokument dostopen drugim računalnikom, ki lahko imajo povsem drugačno strukturo map, pogona ali ime razdelka. Prav tako je priporočljivo shranjevati relativno, če želite ustvariti strukturo map na spletnem strežniku.

Če vam je ljubše absolutno shranjevanje, bodo vsi sklici na druge datoteke tudi določeni kot absolutni, glede na posamezen pogon, razdelek ali korensko mapo. Prednost je, da lahko dokument, ki vsebuje sklice, premikate v druge mape, sklici pa ostajajo veljavni.

SQL

Structured Query Language (SQL) je jezik za poizvedbe po zbirkah podatkov. V LibreOffice lahko oblikujete poizvedbe v jeziku SQL ali interaktivno z miško.

Sidranje

Nekatera okna v LibreOffice, npr. Krmar ter okno Slogi, so okna, ki jih je mogoče »sidrati«. Ta okna lahko premikate, jim spremenite velikost ali jih zasidrate na rob. Na vsak rob lahko zasidrate več oken, enega nad drugim ali enega zraven drugega; nato lahko s premikanjem robnih črt spremenite relativna razmerja med okni.

Za odsidranje in ponovno zasidranje držite pritisnjeno in dvokliknite v prazen prostor v oknu. V oknu Slogi lahko dvokliknete tudi v sivi del okna zraven ikon, medtem ko držite pritisnjeno .

Sidranje (Samodejno skrij)

Na vsakem robu okna, kjer je zasidrano drugo okno, boste videli gumb, ki vam omogoča, da prikažete ali skrijete okno.

• Če kliknete na robu okna na gumb za prikaz okna, bo okno ostalo vidno, dokler ga ročno spet ne skrijete (z istim gumbom).

• Če prikažete okno s klikom na stranico okna, vendar ne na gumb, boste aktivirali funkcijo Samodejno skrij. Funkcija Samodejno skrij vam omogoča, da s klikom na njegov rob začasno prikažete skrito okno. Ko kliknete v dokument, se zasidrano okno zopet skrije.

Spodsekavanje

Spodsekavanje pomeni povečevanje ali zmanjševanje razmikov med posameznimi pari črk, da bi s tem izboljšali celotno podobo besedila.

Tabele spodsekavanja vsebujejo informacije o tem, kateri pari črk zahtevajo več razmika. Te tabele so po navadi sestavni del pisav.

Vdove in sirote

Vdove in sirote so zgodovinski tipografski pojmi, ki so v rabi že mnoga leta. Vdova pomeni kratko vrstico na dnu odstavka, ki se ob tiskanju pojavi sama na vrhu naslednje strani. Sirota je ravno nasprotno prva vrstica odstavka, ki je natisnjena osamljeno na dnu prejšnje strani. V dokumentu z besedilom LibreOffice lahko samodejno preprečite tovrstne pojave v želenem slogu odstavka. Pri tem lahko določite najmanjše število vrstic, ki naj bodo obdržane skupaj na strani.

Zbirka podatkov SQL / strežnik SQL

Zbirka podatkov SQL je sistem zbirke podatkov, ki ponuja vmesnik SQL. Zbirke podatkov SQL se pogosto uporabljajo v omrežjih odjemalec/strežnik, v katerih različni odjemalci dostopajo do osrednjega strežnika (npr. strežnika SQL), zato jih tudi imenujemo strežniki zbirk podatkov SQL ali na kratko strežniki SQL.

V LibreOffice lahko vključite zunanje zbirke podatkov SQL. Te se lahko nahajajo na krajevnem trdem disku ali v omrežju. Dostop poteka prek ODBC, JDBC ali izvirnega gonilnika, vgrajenega v LibreOffice.

Zvesto registru

Zvesto registru je tipografski izraz, ki se uporablja pri tiskanju. Ta izraz se nanaša na skladen odtis črt znotraj tipografskega področja na sprednji in zadnji strani knjige, časopisnih straneh in straneh revij. Lastnost zvesto registru omogoča, da se te strani lažje bere, saj preprečuje, da bi se sive sence svetile med črtami besedila. Izraz zvesto registru se nanaša tudi na vrstice v soležnih besedilnih stolpcih, ki imajo isto višino.

Ko določite odstavek, slog odstavka ali slog strani kot zvestega registru, se osnovna črta znakov, na katere vplivate, poravna z navpično mrežo strani, ne glede na velikost pisave ali prisotnost slik. Če želite, lahko določite nastavitve za to mrežo kot lastnosti sloga strani.

Številski sistem

Številski sistem je določen s številom znakov, ki so na voljo za predstavitev številk. Decimalni sistem tako temelji na desetih števkah (0..9), dvojiški sistem na dveh števkah (0 in 1), šestnajstiški pa na 16 znakih (0..9 ter A..F).